Časovni razpored aktivnosti

Podroben program.

Vabljena predavanja

Lok z mrežnim sistemom vešalk – študija primera mostu na Odri pri Küstrinu (Kostrzyn nad Odrą) Lorenz Haspel, Schlaich Bergermann partner

Most je zasnovan kot neprekinjeni nosilec preko treh polj 43,5 m, 2×46,4 m, ki se preko Odre nadaljuje v ločno konstrukcijo razpona 130 m. Voziščna konstrukcija je obešena na vešalke narejene iz polimera, ojačanega z ogljikovimi vlakni. Nagrajena konstrukcija velja za prvi in doslej edini železniški most na svetu, pri katerem je za pomembne nosilne elemente uporabljen visokozmogljiva ogljikova vlakna.

V predavanju bodo predstavljene posebnmosti mrežaste arhitekture vešalk, CFRP vešalke, njihova proizvodnja, testiranje in posebnosti pri delovanju. Predstavljena bo gradnja mostu če reko Oder s poudarkom na namestitvi kablov in narivanju.

Lorenz Haspel je diplomirani inženir gradbeništva ter direktor pri podjetju Schlaich Bergermann partner v Stuttgartu. Po diplomi na Univerzi v Stuttgartu (2005), kjer je prejel štipendijo Studienstiftung des deutschen Volkes in nagrado Emil Mörsch, se je pridružil podjetju kot inženir in od leta 2016 vodi projekte kot direktor. Njegovo delo obsega številne mednarodne projekte, med drugim zasnovo stadionov (Tottenham Hotspur, VTB Arena, FK Krasnodar) in mostov (Friesenbrücke, Oder pri Küstrinu, Tram Bridge Stuttgart). Posebej se posveča inovativnim konstrukcijam z uporabo ogljikovih vlaken. Je član strokovne skupine za revizijo Eurocode EC 3-1-11 in redno objavlja v strokovnih revijah ter predava na tehničnih univerzah v Münchnu in Darmstadtu.

Vir: Wikipedia

Spoji iz litega jekla za povečano učinkovitost konstrukcij Jennifer Anna Pazdon, Cast Connex

Predstavitev bo osvetlila spoje iz litega jekla ter njihovo uporabo v stavbah in mostovih. Po splošnem pregledu zgodovinske uporabe teh konstrukcijskih elementov bo sledila predstavitev sodobnih primerov, kjer so liti jekleni spoji pomembno prispevali k dodani vrednosti projektov – od zasnove do izvedbe – tako z vidika funkcionalnosti kot estetike in izvedljivosti.

Jennifer Pazdon je podpredsednica in direktorica britanske podružnice podjetja CAST CONNEX, ki že skoraj dve desetletji nudi strokovno podporo na področju projektiranja in gradbeništva. Podjetje se osredotoča na uporabo litih jeklenih spojev za optimizacijo zmogljivosti, ekonomičnosti, estetike in izvedljivosti v grajenem okolju.

Pazdon je licencirana gradbena inženirka v zvezni državi New York. Magistrirala je na Univerzi Princeton, diplomirala pa iz gradbeništva z dodatnim študijem arhitekture na Univerzi Carnegie Mellon.Njena kariera obsega obsežno svetovalno delo na področju gradbenega inženirstva, ki jo je vodilo od New Yorka do Afrike in jugovzhodne Azije. Sodelovala je pri novogradnjah, prenovah in posodobitvah raznolikih konstrukcijskih tipologij – od visokih stavb in mostov do umetniških instalacij ter utrjevanja tradicionalnih nizkotehnoloških objektov v državah v razvoju.

Pazdon vodi delovno skupino 17 za sodelovanje med AASHTO in NSBA na področju jeklenih ulitkov, je članica upravnega odbora Združenja gradbenih inženirjev New Yorka ter članica odbora CTBUH EDI. Bila je asistentka za mehaniko, materiale in znanosti na Univerzi Princeton ter izredna profesorica arhitekture na Cooper Union. Redno predava o uporabi jeklenih ulitkov v stavbah, mostovih in drugih konstrukcijah.

Aktualni trendi pri načrtovanju, gradnji in monitoringu mostov z velikimi razponi Marjan Pipenbaher, Ponting – Pipenbaher Consulting Engineers

Vse od začetkov civilizacije imajo mostovi pomembno vlogo pri gospodarski rasti in razvoju družb. Razvoj pri načrtovanju in gradnji mostov ponuja vpogled v napredek inženirstva skozi čas. V manj kot 2000 letih smo prešli od starodavnih kamnitih lokov z razponi le nekaj metrov do sodobnih mostov s poševnimi zategam z razponi preko 1000 m in visečih mostov z razponi prek 2000 metrov.

Napredki v konstrukcijskih sistemih, materiali visoke in ultra visoke trdnosti ter visoko zmogljivi računalniki omogočajo načrtovanje najzahtevnejših konstrukcij doslej. Trenutni trendi na tem področju se osredotočajo predvsem na naslednja glavna področja: razvoj inovativnih konstrukcijskih sistemov, razvoj materialov visokih trdnosti,  aero- dinamična stabilnost lahkih jeklenih voziščnih konstrukcij ter potresna odpornost.

Na potresno ogroženih območjih je potrebno pri načrtovanje mostov celovito razumeti interakcijo temeljnih tal z mostno konstrukcijo. Uporaba sistemov potresnih izolacij za zaščito konstrukcijske celovitosti, nelinearne dinamične analize, pogosto v kombinaciji s časovno-zgodovinskimi simulacijami potresov, omogoča vpogled v realno obnašanje konstrukcij med potresom.

Nestabilnosti, ki jih povzročajo sunkoviti vetrovi velikih hitrosti, predstavljajo danes velik izziv pri načrtovanju mostov z velikimi razponi. Aerodinamične sile vetra, vibracije vsled vrtinčenja zraka, torzijsko plapolanje in zibanje, lahko povzročijo nevarna nihanja voziščnih konstrukcij, ki ogrožajo varnost, stabilnost in trajnost. Pri obvladovanju teh izzivov se pri sodobnem načrtovanju mostov močno osredotoča na optimizacijo geometrije presekov voziščnih konstrukcij in ostalih nosilnih elementov. V ta namen se izvajajo obsežne CFD (Computationla Fluid Dynamic) analize, FSI (Fluid – Structure Interaction) analize ter predvsem obsežna testiranja v vetrnih tunelih. 

Zgodovinsko gledano so bili viseči mostovi pogosto edina izbira za premoščanje velikih razdalj. Vendar pa so v zadnjih 30 letih postali mostovi s poševnimi zategami, predvsem zaradi večje togosti in aerodinamične stabilnosti resni konkurenti visečim mostovom, tudi pri razponih preko 1000 m. Med pomembnejše predstavnike teh mostov vsekakor sodijo  Russky most (Rusija) z razponom 1104 metrov, most Sutong (Kitajska) z razponom 1088 metrov ter most Stonecutters (Hongkong) z razponom 1018 metrov.

Nadaljnji razvoj pri načrtovanju in gradnji mostov z velikimi razponi poganja razvoj novih materialov ter sodobne in inventivne konstrukcijske zasnove. Betoni visoke in ultra visoke trdnosti z več kot 120 MPa, kabli z garantirano natezno trdnostjo jeklenih vrvi preko 2200 MPa ter lahki kabli iz polimera, ojačanega z ogljikovimi vlakni (CFRP), z nateznimi trdnostmi preko 3300 MPa in teže le 1600 kg/m³, danes že omogočajo gradnjo mostov z razponi preko 3000 metrov. 

Z uporabo najnovejših računalniških orodij, novih materialov in konstrukcijskih sistemov, inženirji še naprej premikajo meje pri načrtovanju in gradnji mostov z velikimi razponi ter tako zagotavljajo, da bo tudi prihodnja infrastruktura varna, učinkovita in odporna.

Marjan Pipenbaher je direktor in partner v podjetju Ponting ter ustanovitelj in direktor specializiranega inženirskega biroja Pipenbaher Consulting Engineers. V svoji preko 40 let dolgi strokovni karieri je zasnoval in spojektiral preko 200 mostov in ostalih zahtevnih inženirskih objektov doma in v tujini. Med njimi tudi  avtocestni Viadukt Črni Kal ter železniška viadukta Gabrovica in Vinjan na drugem tiru Divača  - Koper, v Črni gori Most s poševnim zategami Millennium, v Turčiji mostova s poševnimi zategami Nissibi in Komurhan preko reke Evfrat, v Izraelu največji železniški most Bridge No. 10 na novi hitri železniški progi med Tel Avivom in Jeruzalemom, v Alžiru Viadukt Sur Oued Menar, pred nekaj leti pa tudi znameniti hrvaški most na polotok Pelješac. 

Je avtor ali soavtor preko 200 strokovnih in znanstvenih člankov objavljenih v domači in tuji strokovni literaturi.  Za svoje strokovno in dolgoletno pedagoško delo na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo v Mariboru ter znanstveno raziskovalno delo je prejel več domačih in mednarodnih nagrad in priznanj. Med drugimi tudi Zlato medaljo Univerze v Mariboru, Puhovo nagrado za vrhunske dosežke na področju projektiranja mostov, nagrado Kolos hrvaške inženirske zbornice ter nagrado Gustav Lindenthal medal ameriškega združenja inženirjev za uspešno realizacijo Mosta Pelješac, nagrado Inženirske zbornice Slovenije za inženirsko odličnost, Nagrado Zbornice za arhitekturo »Zlati svinčnik« ter nagrado Plečnikovega sklada - Plečnikovo medaljo za realizacijo Štukljevega mostu v Novem Mestu. 

Za svoje izjemne dosežke v projektiranju in izgradnji mostov je prejel tudi državno odlikovanje – Srebrni red za zasluge, Univerza v Mariboru pa mu je leta 2022 podelila častni doktorat za izjemne dosežke na področju razvoja konstrukcijskih zasnov mostov. 

Upoštevanje nelinearnih vplivov lokacije v verjetnostni analizi potresne nevarnosti za lokacijo tal z vključenimi plastmi lave Rajesh Rupakhety, Islandska univerza

V predavanju bo predstavljena študija seizmoloških nevarnosti za vetrne elektrarne na jugu Islandije. Park vetrnih elektrarn leži na vulkanskem pesku, prepletenem z lavnimi plastmi, kar je stratigrafija, značilna za območja, ki jih je prizadela obsežna vulkanska dejavnost. Lokacija je bila karakterizirana z merjenjem vibracij v okolju, resonančnimi stolpi in profiliranjem vrtin. Vpliv lokalne geologije na gibanje tal je bil zajet s funkcijo amplifikacije, odvisno od nihajnega časa, AF(T), ki je definirana kot razmerje med spektralnim pospeškom na površini (vključno z nelinearnimi učinki lokacije) in spektralnim pospeškom v kamnini.
Statistične lastnosti AF(T) se ocenijo z ekvivalentno linearno analizo stebra zemljine, ki vključuje negotovost lastnosti materiala. Verjetnostna ocena potresne nevarnosti (PSHA) se izvede z generiranimi zapisi potresov z uporabo simulacije Monte Carlo, ki omogoča neposredno vključitev učinkov lokacije in olajša obravnavanje epistemskih negotovosti. Namesto odločitvenih dreves se za izbiro med kandidatnimi modeli gibanja tal uporablja metoda rulete.

Učinki v bližini preloma, ki so še posebej pomembni za konstrukcije z dolgim nihajnim časom, kot so vetrne turbine, so obravnavani deterministično. Ti temeljijo na fizikalnih simulacijah širjenja valov iz scenarijev potresov, identificiranih z razčlenitvijo nevarnosti. Rezultatni projektni premiki tal in odzivni spektri odražajo kombinirani pristop, ki združuje verjetnostno modeliranje nevarnosti z deterministično analizo scenarijev. Aleatorne in epistemološke negotovosti so obravnavane v enotnem okviru.

Dr. Rajesh Rupakhety je profesor potresnega inženirstva in prodekan Fakultete za gradbeništvo in okoljsko inženirstvo na Islandski univerzi. Je tudi direktor raziskav Centra za raziskave potresnega inženirstva in predstojnik Oddelka za gradbeništvo. Dr. Rupakhety je specializiran za analizo potresne nevarnosti, modeliranje gibanja tal in potresno odporno projektiranje. V svojem delu združuje verjetnostne in fizikalne pristope za kritično infrastrukturo. Doktoriral je na Islandski univerzi, magistrski naziv pa je pridobil na ROSE School v Pavii v Italiji.

Tehnične izboljšave v II. generaciji evrokodov za projektiranje jeklenih in betonskih mostov Chris Hendy, AtkinsRéalis

Prva generacija evrokodov je postala obvezna v državah EU in EFTA marca 2010, čeprav so jo mnoge države prostovoljno začele uporabljati že okoli leta 2008. Takoj zatem so se začela pripravljalna dela za drugo generacijo evrokodov. Zdaj je na voljo veliko delov evrokodov druge generacije, skupaj z nekaterimi povsem novimi deli. Vsi novi evrokodi bodo na voljo nacionalnim organom za standardizacijo do marca 2026, ki morajo nato do marca 2027 objaviti svoje nacionalne priloge, evrokodi prve generacije pa bodo umaknjeni marca 2028.

Glavni cilj posodobitve je bil izboljšati njihovo uporabnost, vendar so bile med tem procesom neizogibno uvedene številne tehnične spremembe in dopolnitve. Te so bile uvedene tam, kjer so obstoječa pravila:

• nezadostno varna (določbe, ki morda niso dovolj zanesljive),
• preveč varna (določbe, ki so morda preveč zanesljive),
• neustrezna za pokrivanje novejših materialov (kot so beton armiran z vlakni ali z nekovinsko armaturo), vrst konstrukcij ali tehnik modeliranja,
• nejasna v uporabi.

V predavanju bodo predstavljene nekatere ključne tehnične spremembe in dopolnitve na področju projektiranja jeklenih in betonskih mostov ter poudarjeni razlogi za te spremembe in njihove prednosti.

Chris je vodja oddelka za mostno inženirstvo v podjetju AtkinsRéalis, kjer je vodil nekatere najbolj zapletene projekte mostov.  Leta 2012 je prejel srebrno medaljo Kraljeve akademije za inženirstvo Združenega kraljestva, leta 2013 pa je bil izvoljen za člana Kraljeve akademije.  Leta 2016 je prejel zlato medaljo Inštituta za gradbeništvo.  Je predsednik odbora za mostove BSI, britanske skupine za jeklene mostove in fibUK.  Bil je član projektne skupine za drugo generacijo evro kodeksov EN 1993-1-5, EN 1993-2 in EN 1993-1-11, ki obravnavajo upogibanje plošč, projektiranje jeklenih mostov in konstrukcije, podprte s kabli. Chris je avtor številne literature za projektiranje in izvedbo mostov.